ZARAKOVEC
Visok zid, deroča reka, z obeh strani strma pobočja. Zid je neobhoden. Mrki pogledi stražarjev na stolpih, ki nadzorujejo prehod, povedo, da ne spustijo za obzidje nikogar, ki nima čistih namenov do njihovega cesarja v Rimu.
DOSTOP:
Zapora Zarakovec je najsevernejša doslej poznana poznorimska obrambna zapora v sklopu zapornega sistema Claustra Alpium Iuliarum. Dostop do nje je mogoč od cestega odcepa Most na Soči v smeri naselja Zarakovec ali pa iz smeri Škofja Loka mimo Železnikov v smeri Cerknega in naprej proti Zarakovcu.
OPIS:
Zaporni odsek, ki je ohranjen v dolžini 1,5 km, domačini imenujejo "Šance". Zaradi neraziskanosti lokacije so informacije o tem delu zapore nepopolne. Namen zapore je bil varovati cestno povezavo med Mostom na Soči in Škofjeloškimi vrati, ker je potekala tudi rimska cestna povezava.
Zapora Zarakovec v večjem delu poteka skozi gozd in je zaradi odsotnosti urbanizacije med ostalimi zapornimi sektorji zato najbolje ohranjen zaporni odsek. Ostanki so ohranjeni v obliki 3 metrov visokih kopic porušenega zidu. Na polovici zapornega odseka je v tlorisu opazen obrambni stolp.
Kot vsi do danes poznani zaporni odseki Claustra, je bil tudi omenjeni odsek umetelno postavljen v naravne fortifikacijske ovire, v tem primeru med strme stene hribov in strugo reke Bače.
DOSTOP:
Zapora Zarakovec je najsevernejša doslej poznana poznorimska obrambna zapora v sklopu zapornega sistema Claustra Alpium Iuliarum. Dostop do nje je mogoč od cestega odcepa Most na Soči v smeri naselja Zarakovec ali pa iz smeri Škofja Loka mimo Železnikov v smeri Cerknega in naprej proti Zarakovcu.
OPIS:
Zaporni odsek, ki je ohranjen v dolžini 1,5 km, domačini imenujejo "Šance". Zaradi neraziskanosti lokacije so informacije o tem delu zapore nepopolne. Namen zapore je bil varovati cestno povezavo med Mostom na Soči in Škofjeloškimi vrati, ker je potekala tudi rimska cestna povezava.
Zapora Zarakovec v večjem delu poteka skozi gozd in je zaradi odsotnosti urbanizacije med ostalimi zapornimi sektorji zato najbolje ohranjen zaporni odsek. Ostanki so ohranjeni v obliki 3 metrov visokih kopic porušenega zidu. Na polovici zapornega odseka je v tlorisu opazen obrambni stolp.
Kot vsi do danes poznani zaporni odseki Claustra, je bil tudi omenjeni odsek umetelno postavljen v naravne fortifikacijske ovire, v tem primeru med strme stene hribov in strugo reke Bače.